Kaj je Terapevtsko jahanje?
 
Terapevtsko jahanje je v prvi vrsti prijetno doživetje za vse sodelujoče, ustvari se odnos med človekom in še enim živim bitjem – konjem. Jahanje je dejavnost, ki pozitivno vpliva na gibalne in psihosocialne funkcije in dinamično zdravljenje, usmerjeno na celotnega človeka (telo, dušo in duha). Ni usmerjeno le na odpravljanje ali zmanjševanje bolezni in motenj, ampak tudi na razvoj potencialov, samouresničenja, razvoj socialnosti in humanega odnosa.
 
Wolfgäng Heipertz je leta 1977 v knjigi »Terapevtsko jahanje: medicina, pedagogika in šport« razdelil terapevtsko jahanje na tri glavna področja: medicino, kjer se je razvilo jahanje v terapevtske namene, pedagogiko, kjer se je razvijalo vzgojno jahanje ter šport, kjer se je razvilo aktivacijsko jahanje. K posameznemu področju sodijo tudi ustrezni izrazi. V medicini se uporablja beseda hipoterapija, v pedagogiki pedagoško jahanje / voltižiranje, v športu pa športno jahanje za osebe s posebnimi potrebami (Spink, 1993, s. 4).
 
V Sloveniji se za vsa tri področja terapevtskega jahanja pogosto napačno uporablja izraz hipoterapija. Razlikovati moramo področje pedagoške in športne uporabe jahanja od medicinske uporabe. Prvi dve področji imata predvsem psihosocialni pomen, medicinsko pa želi z gibanjem na konju  izboljšati funkcije notranjih organov in lokomotornega aparata. Od specifičnih potreb posameznika in od narave motnje je odvisno, katero izmed treh področij terapevtskega jahanja bomo v praksi zanj izbrali.